Torbice predstavljajo bistveni element ženske garderobe. Morajo biti tako praktične kot tudi modne in privlačne. Lahko so preproste ali pa predstavljajo statusni simbol modnega oblikovalca. V zgodovini so jih uporabljali tako moški kot ženske. Uporabljali so nekakšne malhe za nošenje orožja, orodja, kremena in ulovljene hrane. Že Egipčani so uporabljali malhe, ki so bile narejene iz platna in papirusa. Stari Grki so nosili tako imenovane borše, ki so jim visele okoli pasu. Tako so jih skrili v gube na oblačilih.
Arheologi so te predmete odkrivali po celem svetu. Našli so jih v Veliki Britaniji, Švici in drugod. V prejšnjih obdobjih zgodovine jih je nosil tako revnejši sloj prebivalstva kot bogatejši in plemiški sloj prebivalstva. Vendar so se pri tem razlikovale v materialih in okrasnih elementih. Plemiči na dvorih so jih okrasili z dragimi kamni, narejene pa so bile iz svile in satena. Že takrat so predstavljale določeno mero statusnega simbola. Nas pa zanima kako se je širila njihova popularnost v 20. stoletju. Najprej predstavljamo značilnosti tega modnega dodatka iz začetkov 20. stoletja. V drugem delu pa njihov razvoj v sredini in proti koncu prejšnjega stoletja.
Kazalo članka:
Torbice v zgodnjih letih 20. stoletja
V to obdobje štejemo leta od 1900 do približno 1945. Obdobje predstavlja prvo polovico prejšnjega stoletja.
Modni dodatki med letoma 1900 in 1920
Med letoma 1900 in 1914 so se eksotične tkanine združevale s praktičnostjo teh modnih dodatkov. Ponekod so jim dodajali drobne srebrne okraske. V osredje so prišle velike žametne torbice z ročno izrezljanimi okvirji na ročajih. V Nemčiji in Italiji so na blago šivali razne pravljice in simbole iz pripovedk in basni.
Vanje so vezli tudi podobe renesančnih pokrajin in žensk v baročnih krilih. Veliko teh modnih dodatkov so izdelovali iz starinskega tekstila. Nanje so vezli različne trakove in čipke. Želeli so ustvariti modele z azijsko tematiko, saj jih je navduševal orientalski stil. Sufražetke so v začetku prejšnjega stoletja dvignile priljubljenost usnjenih torb, ki so jih nosile na rami.
Razvoj modnih dodatkov med leti 1920 in 1945
Leta 1923 je Hermes spremenil modni slog in značilnosti teh modnih dodatkov. Oblikoval je slog, ki traja še danes. Uporabil je vojne tovorne zadrge in jih pritrdil na površino blaga. Leta 1932 je Louis Vuitton predstavil takšno torbo, ki se je uporabljala za prenašanje steklenic šampanjca.
S tem je pospešil razvoj nošnje na rami. Klasični slogi v štiridesetih letih prejšnjega stoletja so bili sestavljeni iz različnih elementov in navdihov. Uporabljali so usnje, kovine in različne materiale. Na te je imela vpliv tudi vojna oziroma obdobje vojne. Torbe so postajale vse bolj ročne, zato so pritrjevali ustrezne zaponke, da so se lahko zaprle. Večina materialov in blaga je bila iz navadnih tkanin, vozlane plastike in pa tudi trdega kartona.
Torbice od sredine do konca 20. stoletja
V to obdobje štejemo leta od 1950 do začetka 21. stoletja . Obdobje predstavlja drugo polovico prejšnjega stoletja.
Vzpon koktajl sloga, ročnih sponk in kakovostnega usnja
V petdesetih letih so se nadaljevali slogi iz desetletij pred njimi. Ženske so te modne dodatke začele skrbno usklajevati s čevlji. Ob posebnih priložnostih in na zabavah so nosile koktajl torbe, katere so bile narejene iz satena in okrašene z bleščicami. Coco Chanel je svoj prvi tovrstni modni dodatek predstavila v letu 1955. Prešit prostoročni modni dodatek je imel lažjo dvojno verigo.
Nosil se je na ramenih. Zakovice in sponke so bile v zlati drzni barvi. V istem obdobju so postale priljubljene kratke privezane torbe iz plastike. Velikokrat so bile okroglih oblik. Hermes je v tem obdobju predstavil ikonsko torbo, ki je bila videti kot nekakšna pravokotna vreča za poštne pošiljke. Narejena je bila iz kakovostnega usnja, krokodilske ali kuščarjeve kože. Bila je povoskana, tako da je imela lep sijaj.
Velike in majhne torbe iz usnja in blaga
Kultura hipijev v šestdesetih letih je prinesla povpraševanje po etničnih in staroselskih slogih. Modni dodatki so bili zato narejeni iz eksotičnih materialov. Uporabljali pa so tudi usnje. Veliko modnih dodatkov je bilo ročno izdelanih. Na ramenih so nosili tako velike kot manjše torbe. Za ostale mlade ženske, ki se niso poistovetile s hipijevsko kulturo, pa so v trgovinah prodajali drugačne dodatke. Te torbe so bile narejene iz tkanin, na vrhu pa so imele lesene ročaje. Prodajali so jih v kompletih za izdelavo podloženih in snemljivih tkanin. Z njimi so ženske menjavale barve, da bi torbice lahko kombinirale z barvami oblačil. Priljubljeno je bilo, da so bile na tkanine izvezene začetnice ženske, ki je torbo nosila.
Sedaj v moderni dobi pa lahko vse te modne dodatke kupite v spletni trgovini Lideja.si.